Evropska sodna praksa
Zavajajoč naziv delovnega mesta „medicinska“ kozmetičarka
Nemška centrala za varstvo konkurence (Wettbewerbzentrale) je želela s toženo stranko doseči izvensodno poravnavo, a ker to ni bilo možno je centrala za varstvo konkurence vložila tožbo pred pristojnim sodiščem v Nemčiji (Deželno sodišče München, Az. 33 O 786/20).
Toženec opravlja dermatološko zdravstveno prakso kot zdravnik in na internetni strani predstavlja svoje zaposlene kot »medicinske kozmetičarke«. Centrala za varstvo konkurence je tako oglaševanje označila kot zavajajoče in zatrjevala, da so potrošniki zavedeni glede sposobnosti zaposlenih, saj le-ti opravljajo telesno in lepotno nego, ne smejo pa opravljati medicinskih posegov. To izhaja iz veljavne zakonodaje glede opravljanja zdravniškega poklica (Heilpraktikergesetz) na podlagi katerega lahko samo zdravniki ali alternativni zdravniki z ustreznim dovoljenje, opravljajo t.i. medicino.
Navedeni primer ni osamljen. V preteklosti je Centrala za varstvo konkurence že nasprotovala opisom delovnih mest v oglasih, ki lažno dajejo vtis, da lahko izvajalci storitev izvajajo medicinske aktivnosti, saj so po eni strani potrošniki zavedeni, po drugi strani pa so izvajalci storitev, ki pravilno uporabljajo poklicne nazive zaradi nelojalne konkurence v slabšem položaju.
Povezava na prispevek:
https://www.wettbewerbszentrale.de/de/aktuelles/_news/?id=3412
Letalski prevozi in potniki: pristojnost po kraju izpolnitve
Potnik lahko od letalskega prevoznika zahteva odškodnino pri sodišču kraja prihoda ali odhoda letala. O tem je odločilo nemško zvezno sodišče z zamudno sodbo dne 12. maja 2020. Prav tako evropska uredba določa pristojnost po kraju izpolnitve.
Potovanje do Amerike in nazaj
Tožnik je rezerviral lete iz Frankfurta na Majni preko Londona do Bostona in od New Yorka preko Londona do Dunaja. Letalo iz Londona na Dunaj ni moglo vzleteti in je zato tožnik moral ponovno rezervirati let do Frankfurta. Potnik je najprej zaprosil okrajno sodišče v Frankfurtu na Majni za odškodnino na podlagi evropske uredbe, vendar je bil neuspešen, saj se je sodišče razglasilo za nepristojno.
Okrajno sodišče v Frankfurtu na Majni je sodišče po kraju izpolnitve
Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo kot nedopustno, saj ni bila podana sodna pristojnost v Frankfurtu glede na sedež podružnice letalske družbe skladno s členom 7, odstavkom 5, Uredbe (EU) št. 1215/2012. Tožnik pa je uspel s pritožbo na nemško zvezno sodišče, ki je odločilo, da je okrajno sodišče v Frankfurtu na Majni mednarodno pristojno, saj je sodna pristojnost podana po kraju izpolnitve glede na člen 7, točka 1 (b) Uredbe (EU) 1215/2012. V primeru pogodbe o letalskem prevozu se tako kraj odhoda, kot tudi kraj prihoda štejeta kot kraja izpolnitve. Letalski prevoznik se je zavezal za prevoze iz Frankfurta do Bostona ter tudi za polete iz New Yorka na Dunaj – in tako je Frankfurt po mnenju sodnikov eden od treh krajev izpolnitve, ki jih lahko potnik izbere za tožbo poleg New Yorka in Bostona.
Zvezno sodišče je zadevo vrnilo na sodišče prve stopnje, da odloči o vsebini spora glede na podano pristojnost.
Povezava:
https://rsw.beck.de/aktuell/daily/meldung/detail/bgh-fluggastrecht-gerichtsstand-auch-am-erfuellungsort
Tesli se prepoveduje oglaševanje »Avtopilot« v Nemčiji
Deželno sodišče v Münchnu je 14.07.2020 prepovedalo oglaševanje sistema asistence pri vožnji z navedbo »Autopilot inclusive« oziroma »Avtopilot vključno«, »Polni potencial za avtonomno vožnjo oziroma »Do konca leta….samodejna vožnja po mestnih območjih«, saj naj bi bile te izjave zavajajoče (sodba Az. 33 O 1404/19). Te izjave so se nahajale na domači strani družbe Tesla.
Sodišče je pritrdilu mnenje Centrale za lojalno konkurenco (Wettbewerbszentrale), da navedene izjave dajejo vtis, da se bodo lahko oglaševana vozila avtonomno vozila do konca leta 2019. Ker taka vožnja v Nemčiji še ni zakonsko dovoljena, gre za zavajajoče oglaševanje, saj potrošnik ne bo mogel vozilo uporabljati za npr. »samodejno vožnjo po mestnih območjih«.
Povezava na prispevek:
https://www.wettbewerbszentrale.de/de/presse/pressemitteilungen/_pressemitteilung/?id=368
Oglaševanje z oznako “brez umetnih barvil”
Ponudnik sladkih izdelkov lahko oglašuje sadne gumi bonbone z oznako “brez umetnih barvil”, kadar so sadni gumi bonboni obarvani z rastlinskimi in sadnimi ekstrakti (sodba sodišča v Freiburgu, z dne 10.12.2019, Az. 8 K 6149/18).
Ozadje
Nemški proizvajalec sladkarij proizvaja sadne gumi bonbone ter jih pisano obarva z rastlinskimi in sadnimi ekstrakti, na embalaži gumi bonbonov pa je navedeno “brez umetnih barvil”. Dežela Baden-Wuerttemberg je izdala mnenje, da je oznaka “brez umetnih barvil” lahko zavajujoča, saj zakonodajalec ni predvidel razlikovanja med umetnimi in naravnimi barvili in da posledično oznaka nemškega proizvajalca gumi bonbonov krši veljavno uredbo glede informacij, ki naj bi bile navedene na živilskih izdelkih (Lebensmittelinformationsverordnung; veljavna uredba).
Glede na zgoraj navedeno je nemški proizvajalec pričel postopek na podlagi katere bi pred sodiščem dokazal, da oznaka “brez umetnih barvil” ni zavajujoča.
Sodišče je presodilo, da oznaka “brez umetnih barvil” ne krši veljavne uredbe. Povprečni potrošnik pod to oznako razume, da pisani gumi bonboni niso obarvani z barvili, ki bi vsebovali kemijske substance. Ni odločujoče, da veljavna uredba kot barvila ne umešča rastlinske in sadne ekstrakte in da ne razlikuje med umetnimi in naravnimi barvili. V običajnem pogovornem jeziku tovrstno razlikovanje ni tuje. »Umetna barvila« so bila tudi tema časopisov, po tem ko so britanski znanstveniki odkrili povezavo med problemi koncentriranja pri otrocih ter konsumpcijo sladkarij določenih barv. Proizvajalec prav tako ne oglašuje nekaj kar naj bi bilo samoumevno. Odpoved umetnim barvilom je posebna značilnost produkta z označbo, saj niso vse sladkarije tega tipa brez umetnih barvil.
Vnaprej označena potrditvena polja glede shranitve piškotkov ne predstavljajo
Evropsko sodišče je v sodbi v zadevi C-673-17 dne 1.10.2019 odločilo, da ne gre za veljavno privolitev uporabnika, če se shranjevanje podatkov ali dostop do podatkov, ki so že shranjeni v terminalki opremi uporabnika spletnega mesta, z uporabo piškotkov dovoli z vnaprej označenim potrditvenim poljem, ki ga mora ta uporabnik, da svojo privolitev zavrne, odznačiti.
Podlaga za odločitev Evropskega sodišča je bila tožba, ki jo je Zvezno združenje (Bundesverband der Verbraucherzentralen und Verbraucherverbände) vložilo zoper družbo Planet49 GmbH, ki ponuja spletne igre in pri igranju spletnih iger za oglaševalne namene uporablja vnaprej označena potrditvena polja. Na podlagi teh vnaprej označenih polj uporabniki iger dajo soglasje za shranjevanje piškotkov, v kolikor oznake iz potrditvenega polja posebej ne odznačijo. Ti piškotki služijo oglaševalnim namenom za produkte partnerjev družbe Planet49 GmbH.
Evropsko sodišče je na podlagi zakonodaje na področju varstva osebnih podatkov (Direktive 95/46/ES, Direktive 2002/58/ES ter Uredbe 2016/679) odločilo, da mora biti uporabnik aktiven, ko da soglasje in da vnaprej označeno potrditveno polje ne zahteva take aktivnosti in zato ne more predstavljati veljavnega soglasja.
Prav tako iz sodbe Evropskega sodišča izhaja, da ni bistveno ali so podatki, ki so shranjeni ali dostopni na uporabnikovem spletnem mestu osebni podatki. Veljavna zakonodaja ščiti uporabnika pred vdorom v zasebnost in ta zaščita se razširi na vse informacije shranjene v terminalni opremi ne glede ali gre za osebne informacije in zajema še posebno »hidden identifiers« are podobne podatke, ki so na opremi uporabnika tudi brez njegovega vedenja. Obenem je sodišče tudi poudarilo, da mora ponudnik storitev uporabniku spletnega portala posredovati tudi podatke o življenjski dobi piškotkov in o tem, ali imajo tretje osebe dostop do piškotkov.
Povezava na objavo:
https://www.wettbewerbszentrale.de/de/home/_news/?id=3255
Povezava na sodbo:
http://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=218462&pageIndex=0&doclang=SL&mode=req&dir=&occ=first&part=1&cid=1411507
Na Nizozemskem vzgojeni šampinjoni so lahko označeni z oznako »Poreklo: Nemčija«
Evropsko sodišče je v sporu, ki se je pričel na pobudo Zentrale za konkurenco (Wettbewerbzentrale; v nadaljevanju »Zentrala«) odločilo, da se lahko šampinjoni, ki so tik pred pobiranjem, pripeljani v Nemčijo, označijo kot nemški šampinjoni (sodba Evropskega sodišča z dne 4.9.2019, C-686/17).
Zentrala je leta 2013 označbo na šampinjonih, ki so se prodajali v supermarketih »Poreklo: Nemčija« označilo kot zavajajoče, saj vse bistvene faze proizvodnje in gojenja šampinjonov niso potekale v Nemčiji in so bili šampinjoni le 2 dni pred pobiranjem pripeljali v Nemčijo in tako povprečni potrošnik na podlagi oznake »Poreklo: Nemčija« sklepa, da je v Nemčiji potekal celotni proizvodnji postopek, in ne le pobiranje.
Zadeva je bila predložena v predhodno odločanje Evropskemu sodišču, kjer je generalni pravobranilec podal mnenje, da je država porekla proizvodov rastlinskega izvora država, kjer je bil pridelek pobran. Poleg tega po mnenju pravobranilca za povprečnega potrošnika informacija glede porekla ni bistvena in tako ne zavaja povprečnega potrošnika.
Sodišče EU je odločilo, da se za določitev države porekla uporabi carinski zakonik in v skladu s tem zakonom je država porekla tista država, kjer se pridelek rastlinskega izvora pobere, ne glede na dejstvo, da so bili v drugi državi članici opravljeni bistveni koraki proizvodnje. Številne prepovedi glede zavajanja potrošnika glede porekla, se zato tu ne uporabljajo.
Odločitev je dosegljiva preko povezave:
Prispevek Zentrale:
https://www.wettbewerbszentrale.de/de/home/_pressemitteilung/?id=354
Potrošnik ima pravico do odstopa pri nakupu vzmetnice preko spleta
Potrošnik je pri prodajalcu preko spleta naročil vzmetnico za ceno 1.094,52 EUR, ki mu je bila dobavljena v zaščitni foliji. V računu je bil sklic na splošne pogoje, v katerih je bilo zapisano, da pri blagu, ki zaradi zdravstvenih ali higienskih razlogov niso primerni za vrnitev, pravica do odstopa preneha, v kolikor se zaščita odstrani. Po prejemu je potrošnik odstranil zaščitno folijo, da bi lahko vzmetnico preizkusil. Potrošnik je vzmetnico želel vrniti prodajalcu, a ker prodajalec ni uredil prevoza, ga je uredil potrošnik na svoje stroške in za prevoz plačal 95,59 EUR. Potrošnik je vložil zahtevek za vrnitev plačanega zneska in obresti.
Odločitev sodišč
Zvezno sodišče v Nemčiji je dne 03.07.2019 odločilo, da ima potrošnik pravico do odstopa od pogodbe o nakupu vzmetnice sklenjene preko spleta (sodba VIII ZR 194/16).
Zvezno sodišče je tako odločilo na podlagi odgovora Evropskega sodišča na predhodno vprašanje ali se člen 16 Direktive 2011/83/EU o pravicah potrošnikov tako razlaga, da med tam našteto blago, ki ni primerno za vračanje zaradi varovanja zdravja ali iz higienskih razlogov, spada prav tako zapečatena vzmetnica, ki pride preko uporabe direktno v stik s človeškim telesom, vendar pa jo je preko primernih ukrepov za čiščenje lahko ponovno spraviti v stanje, da se lahko prodaja na trgu.
Na podlagi odgovora Evropskega sodišča na prehodno vprašanje je Zvezno sodišče odločilo, da se v primeru pogodbe na podlagi katere se je potrošniku dostavila vzmetnica, ki je bila zapakirana v zaščitno folijo ne šteje, da gre za dobavo zapečatenega blaga, ki zaradi zdravstvenih ali higienskih razlogov ne bi bilo primerno za vrnitev, v kolikor je bila zaščitna folija odstranjena. Evropsko sodišče je poudarilo, da mora biti potrošniku dana možnost, da blago testira in da gre v primeru vzmetnice tako kot v primeru oblačil za blago, ki se po določenih ukrepih (čiščenje, dezinfekcija), lahko po vrnitvi ponovno da na trg. Poudarilo je, da je namen pravice do odstopa od pogodbe zaščita potrošnika, ki nastane pri prodaji na daljavo, kjer si potrošnik izdelka ne more konkretno ogledati in se prepričati o lastnostih storitve pred sklenitvijo pogodbe. Sodišče je poudarilo, da se mora člen 16 (e) Direktive 2011/83 razlagati ozko in da se uporablja le, če se blago iz embalaže, ki je bila odpečateno, iz razlogov varovanja zdravja in higienskih razlogov nikakor ne more več tržiti, saj sama narava blaga trgovcu onemogoča ali mu čezmerno otežuje sprejetje ukrepov za ponovno prodajo.
Povezava na celotno vsebino primera:
https://www.bundesgerichtshof.de/SharedDocs/Pressemitteilungen/DE/2019/2019089.html?nn=10690868
Povezava na odločitev Evropskega sodišča glede predhodnega vprašanja:
http://curia.europa.eu/juris/celex.jsf?celex=62017CJ0681&lang1=sl&lang2=EN&type=TXT&ancre=
Prodaja vstopnic s privlačno garancijo preko portala viagogo je zavajujoča, v kolikor niso v neposredni bližini garancije navadeni tudi točni pogoji garancije
Deželno sodišče v Muenchnu je dne 04.06.2019 s sodbo 33 O 6588/17 potrdilo zahtevek na opustitev, ki ga je vložila Zentrala za potrošnike Bayern. Sodišče je odločilo, da je prodaja vstopnic s privlačno garancijo preko portala viagogo zavajujoča, v kolikor niso v neposredni bližini garancije navadeni tudi točni pogoji garancije. V prihodnosti mora viagogo kupce informirati tudi o identiteti, naslovu ter elektronskem naslovu prodajalcev. Nadalje viagogo ne sme več oglaševati, da je dobava »veljavnih vstopnic« zagotovljena, v kolikor vstopnice dejansko ne zagotavljajo pravice do obiska prireditve.
Zahtevek Zentrale za potrošnike je izhajal iz pritožb potrošnikov katerim ni bil dovoljen vstop na dogodek z vsopnicami kupljenimi preko portala viagogo (nogometno tekmo TSV 1860 München), saj vstopnice niso bile veljavne. To je bilo v nasprotju s privlačno garancijo navedeno na strani “www.viagogo.de” , kjer bilo navedeno, da “vse vstopnice pridejo s 100% garancijo. Kaj to pomeni za vas? Kupujete zanesljivo. Zagotavljamo vam veljavne vstopnice za predstavo!” Zahtevku Zentrale za potrošnike na opustitev tovrstnega zavajujočega oglaševanja je sodišče ugodeno. Sodišče je prav tako odločilo, da mora viagogo v prihodnosti informirati kupca o identiteti in naslovu prodajalca. Gre namreč za podatke, ki so bistveni za informirano odločitev potrošnika. Prav tako mora viagogo na internetni strani navesti svoj elektronski naslov. Kontaktni obrazec, ki predhodno zahteva registracijo uporabnika, namreč ne izpolnjuje zakonske obveznosti.
Povezava na članek:
Popust na cene zaradi ocen iz spričevala je dopusten (BGH sodna odločba z dne 3.4.2014, Az I ZR 96/13)
Nemško zvezno sodišče je razsodilo, da reklamna akcija na trgu elektronike, ki šolarjem obljublja za vsako najboljšo oceno v spričevalu znižanje za 2 EUR, ni sporna z vidika varstva konkurence. V oglasnem sporočilu je bilo izrecno navedeno, da popust velja za vso ponujeno blago.
V konkretnem primeru gre po presoji zveznega sodišča zgolj za spodbujanje k nakupu, ki je usmerjeno na otroke, vendar »per-se prepoved« oglaševanja usmerjenega na otroke iz številke 28 Priloge k členu 3 odstavek 3 UWG ne velja v tem primeru, ker oglaševanje ni omejeno na konkretni produkt, vendar zadeva celotni izbor produktov. Da se lahko govori o prekršku, morajo biti produkti natančno navedeni v reklami. V točki 28 Priloge se namreč navaja formulacija »oglaševani produkti«. Posledično mora biti oglaševan konkretni produkt, da se lahko govori o nelojalni konkurenci. To pa pri splošni ponudbi, ki se nanaša na celotni izbor, ni relevantno, tako da take »akcije glede ocen« ne spadajo pod »črno listo« nedovoljenih oglaševanj. BGH je tudi zanikal, da bi lahko šlo za prekršek po 4. členu, št. 1 in št. 2 UWG, saj v tem oglaševanju ni šlo za neustrezen in neprimeren vpliv na odločitev otrok kot tudi ne za izrabo neizkušenosti šolskih otrok.
Nagrade pri nakupu izdelkov (združena zadeva C-54/17 – AGCM/Wind Tre SpaA in C-55/17 –AGCM/Vodafone Italia Spa)
Nacionalna ureditev, ki določa načelno prepoved poslovnih praks, pri katerih je sodelovanje potrošnikov v nagradnem razpisu ali nagradni igri odvisno od nakupa blaga ali uporabe storitve, ne da bi se upoštevale okoliščine posameznega primera nasprotujejo Direktivi 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu.
- Italijanski organ za konkurenco je družbama Wind Tre in Vodafone naložil denarni kazni, ker naj bi izvajali agresivno poslovno prakso, s tem ko sta prodajala kartice SIM s prednameščenimi storitvami, o katerih potrošnikov nista obvestili. Podjetji sta vložili pritožbo. Drugostopenjski organ je Sodišču EU dal v predhodno odločanje vprašanje ali se ravnanje operaterjev mobilne telefonije v skladu z Direktivo 2005/29 lahko šteje za agresivno poslovno prakso.
- Mnenje generalnega pravobranilca: opustitev obvestila potrošnika o tem, da sta na SIM kartici prednameščeni storitvi telefonske tajnice in dostopa do spleta ni mogoče šteti za nepošteno poslovno prakso, če je bil potrošnik prehodno obveščen o cenah teh storitev. Ravnanje mobilnih operaterjev se ne šteje za »agresivno poslovno prakso«. Sodišče EU se v tej zadevi še ni izreklo (v večini primerov sodišče upošteva mnenje pravobranilca).
http://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?language=en&td=ALL&num=C-55/17
Prodaja računalnikov z že nameščeno programsko opremo ne pomeni nepoštene poslovne prakse (C-310/15)
Poslovna praksa prodaje računalnika z vnaprej nameščeno programsko opremo brez možnosti potrošnika, da kupi isti model računalnika brez vnaprej nameščene programske opreme, ne pomeni nepoštene poslovne prakse v smislu člena 5(2) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah), razen če je taka praksa v nasprotju z zahtevami poklicne skrbnosti in bistveno izkrivlja ali bi lahko izkrivljala ekonomsko obnašanje povprečnega potrošnika v zvezi s tem izdelkom, kar pa mora presoditi nacionalno sodišče ob upoštevanju posebnih okoliščin iz postopka v glavni stvari.
V okviru skupne ponudbe prodaje računalnika z vnaprej nameščeno programsko opremo, dejstvo da cene vsakega dela vnaprej nameščene programske opreme niso navedene ne pomeni zavajajoče poslovne prakse v smislu členov 5(4)(a) in 7 Direktive 2005/29.
http://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?td=ALL&language=en&jur=C,T,F&num=c-310/15
Slovenska sodna praksa
Nagrada, ki se oglašuje, mora tudi obstajati (UL0013966 z dne 25.05.2017)
Podjetje je organiziralo ugankarski kviz in nagovarjalo gledalce, da pokličejo, vendar pa v eter ni bil spuščen noben klic, medtem ko je mnogo potrošnikov klicalo na plačljivo telefonsko številko, morali so odgovoriti še na tri enostavna vprašanja in so imeli vtis, da so edini klicatelj na liniji in da bodo njihovi klici prevezani v studio. Takšen klic predstavlja oškodovanje potrošnikov za najmanj 3:51 minute povezave (ko odgovarja na vprašanja). Gre za agresivno poslovno prakso, saj nagrada dejansko ne obstaja oziroma dejanje, na podlagi katerega je mogoče zahtevati nagrado, vključuje potrošnikovo plačilo ali izpostavljanje potrošnika stroškom.
Nagrada, ki se oglašuje se mora tudi dejansko razdeliti (VSL sodba PRp372/2016 z dne 08.03.2017)
Pravna oseba je potrošnikom, ki so sodelovali v nagradni igri namesto razpisane nagrade – prenosnega računalnika v vrednosti 238,00 EUR brez DDV izročila tablični računalnik v vrednosti 77,00 EUR brez DDV.
Uporaba besedne zveze “fashion week” ni izključna (VSL00000742, z dne 25.05.2017, Višje sodišče v Ljubljani)
Besedna zveza “fashion week” oziroma okrajšava v obliki kombinacije črk “FW” označuje teden mode. “Fashion week” je dogodek, ki se nanaša na modo in se odvija po celem svetu. Takšen splošen pojem pa ne ustvarja nobenega razlikovalnega učinka glede izvora blaga ali storitve. Zato tožeča stranka z vključitvijo spornih besed oziroma kombinacij črk v figurativno znamko ni pridobila izključne pravice do uporabe le-teh na trgu festivalov, povezanih z modo.
Če nagrada občutneje presega vrednost artikla gre za dejanje nelojalne konkurence (sodba IU 1231/2015)
Prijavni obrazec „Naročilnica in obrazec za dodatno nakazilo“ je sestavljen tako, da ga lahko naslovnik razume na način, da mora, če želi dobiti nagrado, tudi naročiti izdelek/izdelke iz kataloga ter ga tako izpolnjenega čim prej poslati. Pravilna pa je tudi ocena, po kateri vrednost nagrade (12 000 EUR) občutneje presega vrednost nakupa raznih artiklov iz kataloga (v vrednosti med 10 in 20 EUR), s katerim naj kupec pridobi možnost nagrade, in je zato utemeljeno zaključiti, da gre pri obravnavani nagradni igri za ravnanje, ki ima znake prepovedanega dejanja nelojalne konkurence po določbi 13. člena ZVK.