Primeri

Evropska sodna praksa

16. oktober, 2019

Vnaprej označena potrditvena polja glede shranitve piškotkov ne predstavljajo

Evropsko sodišče je v sodbi v zadevi C-673-17 dne 1.10.2019 odločilo, da ne gre za veljavno privolitev uporabnika, če se shranjevanje podatkov ali dostop do podatkov, ki so že shranjeni v terminalki opremi uporabnika spletnega mesta, z uporabo piškotkov dovoli z vnaprej označenim potrditvenim poljem, ki ga mora ta uporabnik, da svojo privolitev zavrne, odznačiti.

Podlaga za odločitev Evropskega sodišča je bila tožba, ki jo je Zvezno združenje (Bundesverband der Verbraucherzentralen und Verbraucherverbände) vložilo zoper družbo Planet49 GmbH, ki ponuja spletne igre in pri igranju spletnih iger za oglaševalne namene uporablja vnaprej označena potrditvena polja. Na podlagi teh vnaprej označenih polj uporabniki iger dajo soglasje za shranjevanje piškotkov, v kolikor oznake iz potrditvenega polja posebej ne odznačijo. Ti piškotki služijo oglaševalnim namenom za produkte partnerjev družbe Planet49 GmbH.

Evropsko sodišče je na podlagi zakonodaje na področju varstva osebnih podatkov (Direktive 95/46/ES, Direktive 2002/58/ES ter Uredbe 2016/679) odločilo, da mora biti uporabnik aktiven, ko da soglasje in da vnaprej označeno potrditveno polje ne zahteva take aktivnosti in zato ne more predstavljati veljavnega soglasja.

Prav tako iz sodbe Evropskega sodišča izhaja, da ni bistveno ali so podatki, ki so shranjeni ali dostopni na uporabnikovem spletnem mestu osebni podatki. Veljavna zakonodaja ščiti uporabnika pred vdorom v zasebnost in ta zaščita se razširi na vse informacije shranjene v terminalni opremi ne glede ali gre za osebne informacije in zajema še posebno »hidden identifiers« are podobne podatke, ki so na opremi uporabnika tudi brez njegovega vedenja. Obenem je sodišče tudi poudarilo, da mora ponudnik storitev uporabniku spletnega portala posredovati tudi podatke o življenjski dobi piškotkov in o tem, ali imajo tretje osebe dostop do piškotkov.

Povezava na objavo:

https://www.wettbewerbszentrale.de/de/home/_news/?id=3255

Povezava na sodbo:

http://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=218462&pageIndex=0&doclang=SL&mode=req&dir=&occ=first&part=1&cid=1411507

17. september, 2019

Na Nizozemskem vzgojeni šampinjoni so lahko označeni z oznako »Poreklo: Nemčija«

Evropsko sodišče je v sporu, ki se je pričel na pobudo Zentrale za konkurenco (Wettbewerbzentrale; v nadaljevanju »Zentrala«) odločilo, da se lahko šampinjoni, ki so tik pred pobiranjem, pripeljani v Nemčijo, označijo kot nemški šampinjoni (sodba Evropskega sodišča z dne 4.9.2019, C-686/17).

Zentrala je leta 2013 označbo na šampinjonih, ki so se prodajali v supermarketih »Poreklo: Nemčija« označilo kot zavajajoče, saj vse bistvene faze proizvodnje in gojenja šampinjonov niso potekale v Nemčiji in so bili šampinjoni le 2 dni pred pobiranjem pripeljali v Nemčijo in tako povprečni potrošnik na podlagi oznake »Poreklo: Nemčija« sklepa, da je v Nemčiji potekal celotni proizvodnji postopek, in ne le pobiranje.

Zadeva je bila predložena v predhodno odločanje Evropskemu sodišču, kjer je generalni pravobranilec podal mnenje, da je država porekla proizvodov rastlinskega izvora država, kjer je bil pridelek pobran. Poleg tega po mnenju pravobranilca za povprečnega potrošnika informacija glede porekla ni bistvena in tako ne zavaja povprečnega potrošnika.

Sodišče EU je odločilo, da se za določitev države porekla uporabi carinski zakonik in v skladu s tem zakonom je država porekla tista država, kjer se pridelek rastlinskega izvora pobere, ne glede na dejstvo, da so bili v drugi državi članici opravljeni bistveni koraki proizvodnje. Številne prepovedi glede zavajanja potrošnika glede porekla, se zato tu ne uporabljajo.

Odločitev je dosegljiva preko povezave:

http://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf;jsessionid=A8185634B77B69B4A468018420337EE6?text=&docid=217463&pageIndex=0&doclang=SL&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=14736674

Prispevek Zentrale:

https://www.wettbewerbszentrale.de/de/home/_pressemitteilung/?id=354

 

 

5. avgust, 2019

Potrošnik ima pravico do odstopa pri nakupu vzmetnice preko spleta

Potrošnik je pri prodajalcu preko spleta naročil vzmetnico za ceno 1.094,52 EUR, ki mu je bila dobavljena v zaščitni foliji. V računu je bil sklic na splošne pogoje, v katerih je bilo zapisano, da pri blagu, ki zaradi zdravstvenih ali higienskih razlogov niso primerni za vrnitev, pravica do odstopa preneha, v kolikor se zaščita odstrani. Po prejemu je potrošnik odstranil zaščitno folijo, da bi lahko vzmetnico preizkusil. Potrošnik je vzmetnico želel vrniti prodajalcu, a ker prodajalec ni uredil prevoza, ga je uredil potrošnik na svoje stroške in za prevoz plačal 95,59 EUR. Potrošnik je vložil zahtevek za vrnitev plačanega zneska in obresti.

Odločitev sodišč

Zvezno sodišče v Nemčiji je dne 03.07.2019 odločilo, da ima potrošnik pravico do odstopa od pogodbe o nakupu vzmetnice sklenjene preko spleta (sodba VIII ZR 194/16).

Zvezno sodišče je tako odločilo na podlagi odgovora Evropskega sodišča na predhodno vprašanje ali se člen 16 Direktive 2011/83/EU o pravicah potrošnikov tako razlaga, da med tam našteto blago, ki ni primerno za vračanje zaradi varovanja zdravja ali iz higienskih razlogov, spada prav tako zapečatena vzmetnica, ki pride preko uporabe direktno v stik s človeškim telesom, vendar pa jo je preko primernih ukrepov za čiščenje lahko ponovno spraviti v stanje, da se lahko prodaja na trgu.

Na podlagi odgovora Evropskega sodišča na prehodno vprašanje je Zvezno sodišče odločilo, da se v primeru pogodbe na podlagi katere se je potrošniku dostavila vzmetnica, ki je bila zapakirana v zaščitno folijo ne šteje, da gre za dobavo zapečatenega blaga, ki zaradi zdravstvenih ali higienskih razlogov ne bi bilo primerno za vrnitev, v kolikor je bila zaščitna folija odstranjena. Evropsko sodišče je poudarilo, da mora biti potrošniku dana možnost, da blago testira in da gre v primeru vzmetnice tako kot v primeru oblačil za blago, ki se po določenih ukrepih (čiščenje, dezinfekcija), lahko po vrnitvi ponovno da na trg. Poudarilo je, da je namen pravice do odstopa od pogodbe zaščita potrošnika, ki nastane pri prodaji na daljavo, kjer si potrošnik izdelka ne more konkretno ogledati in se prepričati o lastnostih storitve pred sklenitvijo pogodbe. Sodišče je poudarilo, da se mora člen 16 (e) Direktive 2011/83 razlagati ozko in da se uporablja le, če se blago iz embalaže, ki je bila odpečateno, iz razlogov varovanja zdravja in higienskih razlogov nikakor ne more več tržiti, saj sama narava blaga trgovcu onemogoča ali mu čezmerno otežuje sprejetje ukrepov za ponovno prodajo.

Povezava na celotno vsebino primera:

https://www.bundesgerichtshof.de/SharedDocs/Pressemitteilungen/DE/2019/2019089.html?nn=10690868

Povezava na odločitev Evropskega sodišča glede predhodnega vprašanja:

http://curia.europa.eu/juris/celex.jsf?celex=62017CJ0681&lang1=sl&lang2=EN&type=TXT&ancre=

5. avgust, 2019

Prodaja vstopnic s privlačno garancijo preko portala viagogo je zavajujoča, v kolikor niso v neposredni bližini garancije navadeni tudi točni pogoji garancije

Deželno sodišče v Muenchnu je dne 04.06.2019 s sodbo 33 O 6588/17 potrdilo zahtevek na opustitev, ki ga je vložila Zentrala za potrošnike Bayern. Sodišče je odločilo, da je prodaja vstopnic s privlačno garancijo preko portala viagogo zavajujoča, v kolikor niso v neposredni bližini garancije navadeni tudi točni pogoji garancije. V prihodnosti mora viagogo kupce informirati tudi o identiteti, naslovu ter elektronskem naslovu prodajalcev. Nadalje viagogo ne sme več oglaševati, da je dobava »veljavnih vstopnic« zagotovljena, v kolikor vstopnice dejansko ne zagotavljajo pravice do obiska prireditve.

Zahtevek Zentrale za potrošnike je izhajal iz pritožb potrošnikov katerim ni bil dovoljen vstop na dogodek z vsopnicami kupljenimi preko portala viagogo (nogometno tekmo TSV 1860 München), saj vstopnice niso bile veljavne. To je bilo v nasprotju s privlačno garancijo navedeno na strani “www.viagogo.de” , kjer bilo navedeno, da “vse vstopnice pridejo s 100% garancijo. Kaj to pomeni za vas? Kupujete zanesljivo. Zagotavljamo vam veljavne vstopnice za predstavo!” Zahtevku Zentrale za potrošnike na opustitev tovrstnega zavajujočega oglaševanja je sodišče ugodeno. Sodišče je prav tako odločilo, da mora viagogo v prihodnosti informirati kupca o identiteti in naslovu prodajalca. Gre namreč za podatke, ki so bistveni za informirano odločitev potrošnika. Prav tako mora viagogo na internetni strani navesti svoj elektronski naslov. Kontaktni obrazec, ki predhodno zahteva registracijo uporabnika, namreč ne izpolnjuje zakonske obveznosti.

Povezava na članek:

https://rsw.beck.de/aktuell/meldung/lg-muenchen-i-irrefuehrung-durch-blickfangmaessige-garantie-gueltiger-tickets-auf-viagogo-ticketplattform

5. avgust, 2019

Popust na cene zaradi ocen iz spričevala je dopusten (BGH sodna odločba z dne 3.4.2014, Az I ZR 96/13)

Nemško zvezno sodišče je razsodilo, da reklamna akcija na trgu elektronike, ki šolarjem obljublja za vsako najboljšo oceno v spričevalu znižanje za 2 EUR, ni sporna z vidika varstva konkurence. V oglasnem sporočilu je bilo izrecno navedeno, da popust velja za vso ponujeno blago.

V konkretnem primeru gre po presoji zveznega sodišča zgolj  za spodbujanje k nakupu, ki je usmerjeno na otroke, vendar »per-se prepoved« oglaševanja usmerjenega na otroke iz številke 28 Priloge k členu 3 odstavek 3 UWG ne velja v tem primeru, ker oglaševanje ni omejeno na konkretni produkt, vendar zadeva celotni izbor produktov.  Da se lahko govori  o prekršku, morajo biti produkti natančno navedeni v reklami. V točki 28 Priloge se namreč navaja formulacija »oglaševani produkti«. Posledično mora biti oglaševan konkretni produkt, da se lahko govori o nelojalni konkurenci. To pa pri splošni ponudbi, ki se nanaša na celotni izbor, ni relevantno, tako da take »akcije glede ocen« ne spadajo pod »črno listo« nedovoljenih oglaševanj. BGH je tudi zanikal, da bi lahko šlo za prekršek po 4. členu, št. 1 in št. 2 UWG, saj v tem oglaševanju ni šlo za neustrezen in neprimeren vpliv na odločitev otrok kot tudi ne za izrabo neizkušenosti šolskih otrok.

5. avgust, 2019

Nagrade pri nakupu izdelkov (združena zadeva C-54/17 – AGCM/Wind Tre SpaA in C-55/17 –AGCM/Vodafone Italia Spa)

Nacionalna ureditev, ki določa načelno prepoved poslovnih praks, pri katerih je sodelovanje potrošnikov v nagradnem razpisu ali nagradni igri odvisno od nakupa blaga ali uporabe storitve, ne da bi se upoštevale okoliščine posameznega primera nasprotujejo Direktivi 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu.

  • Italijanski organ za konkurenco je družbama Wind Tre in Vodafone naložil denarni kazni, ker naj bi izvajali agresivno poslovno prakso, s tem ko sta prodajala kartice SIM s prednameščenimi storitvami, o katerih potrošnikov nista obvestili. Podjetji sta vložili pritožbo. Drugostopenjski organ je Sodišču EU dal v predhodno odločanje vprašanje ali se ravnanje operaterjev mobilne telefonije v skladu z Direktivo 2005/29 lahko šteje za agresivno poslovno prakso.
  • Mnenje generalnega pravobranilca: opustitev obvestila potrošnika o tem, da sta na SIM kartici prednameščeni storitvi telefonske tajnice in dostopa do spleta ni mogoče šteti za nepošteno poslovno prakso, če je bil potrošnik prehodno obveščen o cenah teh storitev. Ravnanje mobilnih operaterjev se ne šteje za »agresivno poslovno prakso«. Sodišče EU se v tej zadevi še ni izreklo (v večini primerov sodišče upošteva mnenje pravobranilca).

http://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?language=en&td=ALL&num=C-55/17

5. avgust, 2019

Prodaja računalnikov z že nameščeno programsko opremo ne pomeni nepoštene poslovne prakse (C-310/15)

Poslovna praksa prodaje računalnika z vnaprej nameščeno programsko opremo brez možnosti potrošnika, da kupi isti model računalnika brez vnaprej nameščene programske opreme, ne pomeni nepoštene poslovne prakse v smislu člena 5(2) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah), razen če je taka praksa v nasprotju z zahtevami poklicne skrbnosti in bistveno izkrivlja ali bi lahko izkrivljala ekonomsko obnašanje povprečnega potrošnika v zvezi s tem izdelkom, kar pa mora presoditi nacionalno sodišče ob upoštevanju posebnih okoliščin iz postopka v glavni stvari.

V okviru skupne ponudbe prodaje računalnika z vnaprej nameščeno programsko opremo, dejstvo da cene vsakega dela vnaprej nameščene programske opreme niso navedene ne pomeni zavajajoče poslovne prakse v smislu členov 5(4)(a) in 7 Direktive 2005/29.

http://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?td=ALL&language=en&jur=C,T,F&num=c-310/15

Slovenska sodna praksa

5. avgust, 2019

Nagrada, ki se oglašuje, mora tudi obstajati (UL0013966 z dne 25.05.2017)

Podjetje je organiziralo ugankarski kviz in nagovarjalo gledalce, da pokličejo, vendar pa v eter ni bil spuščen noben klic, medtem ko je mnogo potrošnikov klicalo na plačljivo telefonsko številko, morali so odgovoriti še na tri enostavna vprašanja in so imeli vtis, da so edini klicatelj na liniji in da bodo njihovi klici prevezani v studio. Takšen klic predstavlja oškodovanje potrošnikov za najmanj 3:51 minute povezave (ko odgovarja na vprašanja). Gre za agresivno poslovno prakso, saj nagrada dejansko ne obstaja oziroma dejanje, na podlagi katerega je mogoče zahtevati nagrado, vključuje potrošnikovo plačilo ali izpostavljanje potrošnika stroškom.

5. avgust, 2019

Uporaba besedne zveze “fashion week” ni izključna (VSL00000742, z dne 25.05.2017, Višje sodišče v Ljubljani)

Besedna zveza “fashion week” oziroma okrajšava v obliki kombinacije črk “FW” označuje teden mode. “Fashion week” je dogodek, ki se nanaša na modo in se odvija po celem svetu. Takšen splošen pojem pa ne ustvarja nobenega razlikovalnega učinka glede izvora blaga ali storitve. Zato tožeča stranka z vključitvijo spornih besed oziroma kombinacij črk v figurativno znamko ni pridobila izključne pravice do uporabe le-teh na trgu festivalov, povezanih z modo.

5. avgust, 2019

Če nagrada občutneje presega vrednost artikla gre za dejanje nelojalne konkurence (sodba IU 1231/2015)

Prijavni obrazec „Naročilnica in obrazec za dodatno nakazilo“ je sestavljen tako, da ga lahko naslovnik razume na način, da mora, če želi dobiti nagrado, tudi naročiti izdelek/izdelke iz kataloga ter ga tako izpolnjenega čim prej poslati. Pravilna pa je tudi ocena, po kateri vrednost nagrade (12 000 EUR) občutneje presega vrednost nakupa raznih artiklov iz kataloga (v vrednosti med 10 in 20 EUR), s katerim naj kupec pridobi možnost nagrade, in je zato utemeljeno zaključiti, da gre pri obravnavani nagradni igri za ravnanje, ki ima znake prepovedanega dejanja nelojalne konkurence po določbi 13. člena ZVK.