Evropska sodna praksa
Poslovna praksa prodaje računalnika z vnaprej nameščeno programsko opremo brez možnosti potrošnika, da kupi isti model računalnika brez vnaprej nameščene programske opreme, ne pomeni nepoštene poslovne prakse v smislu člena 5(2) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah), razen če je taka praksa v nasprotju z zahtevami poklicne skrbnosti in bistveno izkrivlja ali bi lahko izkrivljala ekonomsko obnašanje povprečnega potrošnika v zvezi s tem izdelkom, kar pa mora presoditi nacionalno sodišče ob upoštevanju posebnih okoliščin iz postopka v glavni stvari.
V okviru skupne ponudbe prodaje računalnika z vnaprej nameščeno programsko opremo, dejstvo da cene vsakega dela vnaprej nameščene programske opreme niso navedene ne pomeni zavajajoče poslovne prakse v smislu členov 5(4)(a) in 7 Direktive 2005/29.
http://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?td=ALL&language=en&jur=C,T,F&num=c-310/15
Nacionalna ureditev, ki določa načelno prepoved poslovnih praks, pri katerih je sodelovanje potrošnikov v nagradnem razpisu ali nagradni igri odvisno od nakupa blaga ali uporabe storitve, ne da bi se upoštevale okoliščine posameznega primera nasprotujejo Direktivi 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu.
- Italijanski organ za konkurenco je družbama Wind Tre in Vodafone naložil denarni kazni, ker naj bi izvajali agresivno poslovno prakso, s tem ko sta prodajala kartice SIM s prednameščenimi storitvami, o katerih potrošnikov nista obvestili. Podjetji sta vložili pritožbo. Drugostopenjski organ je Sodišču EU dal v predhodno odločanje vprašanje ali se ravnanje operaterjev mobilne telefonije v skladu z Direktivo 2005/29 lahko šteje za agresivno poslovno prakso.
- Mnenje generalnega pravobranilca: opustitev obvestila potrošnika o tem, da sta na SIM kartici prednameščeni storitvi telefonske tajnice in dostopa do spleta ni mogoče šteti za nepošteno poslovno prakso, če je bil potrošnik prehodno obveščen o cenah teh storitev. Ravnanje mobilnih operaterjev se ne šteje za »agresivno poslovno prakso«. Sodišče EU se v tej zadevi še ni izreklo (v večini primerov sodišče upošteva mnenje pravobranilca).
http://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?language=en&td=ALL&num=C-55/17
Nemško zvezno sodišče je razsodilo, da reklamna akcija na trgu elektronike, ki šolarjem obljublja za vsako najboljšo oceno v spričevalu znižanje za 2 EUR, ni sporna z vidika varstva konkurence. V oglasnem sporočilu je bilo izrecno navedeno, da popust velja za vso ponujeno blago.
V konkretnem primeru gre po presoji zveznega sodišča zgolj za spodbujanje k nakupu, ki je usmerjeno na otroke, vendar »per-se prepoved« oglaševanja usmerjenega na otroke iz številke 28 Priloge k členu 3 odstavek 3 UWG ne velja v tem primeru, ker oglaševanje ni omejeno na konkretni produkt, vendar zadeva celotni izbor produktov. Da se lahko govori o prekršku, morajo biti produkti natančno navedeni v reklami. V točki 28 Priloge se namreč navaja formulacija »oglaševani produkti«. Posledično mora biti oglaševan konkretni produkt, da se lahko govori o nelojalni konkurenci. To pa pri splošni ponudbi, ki se nanaša na celotni izbor, ni relevantno, tako da take »akcije glede ocen« ne spadajo pod »črno listo« nedovoljenih oglaševanj. BGH je tudi zanikal, da bi lahko šlo za prekršek po 4. členu, št. 1 in št. 2 UWG, saj v tem oglaševanju ni šlo za neustrezen in neprimeren vpliv na odločitev otrok kot tudi ne za izrabo neizkušenosti šolskih otrok.
Slovenska sodna praksa
Prijavni obrazec „Naročilnica in obrazec za dodatno nakazilo“ je sestavljen tako, da ga lahko naslovnik razume na način, da mora, če želi dobiti nagrado, tudi naročiti izdelek/izdelke iz kataloga ter ga tako izpolnjenega čim prej poslati. Pravilna pa je tudi ocena, po kateri vrednost nagrade (12 000 EUR) občutneje presega vrednost nakupa raznih artiklov iz kataloga (v vrednosti med 10 in 20 EUR), s katerim naj kupec pridobi možnost nagrade, in je zato utemeljeno zaključiti, da gre pri obravnavani nagradni igri za ravnanje, ki ima znake prepovedanega dejanja nelojalne konkurence po določbi 13. člena ZVK.
Besedna zveza "fashion week" oziroma okrajšava v obliki kombinacije črk "FW" označuje teden mode. "Fashion week" je dogodek, ki se nanaša na modo in se odvija po celem svetu. Takšen splošen pojem pa ne ustvarja nobenega razlikovalnega učinka glede izvora blaga ali storitve. Zato tožeča stranka z vključitvijo spornih besed oziroma kombinacij črk v figurativno znamko ni pridobila izključne pravice do uporabe le-teh na trgu festivalov, povezanih z modo.
Pravna oseba je potrošnikom, ki so sodelovali v nagradni igri namesto razpisane nagrade – prenosnega računalnika v vrednosti 238,00 EUR brez DDV izročila tablični računalnik v vrednosti 77,00 EUR brez DDV.
Podjetje je organiziralo ugankarski kviz in nagovarjalo gledalce, da pokličejo, vendar pa v eter ni bil spuščen noben klic, medtem ko je mnogo potrošnikov klicalo na plačljivo telefonsko številko, morali so odgovoriti še na tri enostavna vprašanja in so imeli vtis, da so edini klicatelj na liniji in da bodo njihovi klici prevezani v studio. Takšen klic predstavlja oškodovanje potrošnikov za najmanj 3:51 minute povezave (ko odgovarja na vprašanja). Gre za agresivno poslovno prakso, saj nagrada dejansko ne obstaja oziroma dejanje, na podlagi katerega je mogoče zahtevati nagrado, vključuje potrošnikovo plačilo ali izpostavljanje potrošnika stroškom.