Avtor: mojca

DVLK v Sloveniji kot vodilni trener izvaja projekt “Consumer Law Ready”, ki je posebej usmerjen k mikro, malim in srednjem podjetjem (MSP), ki sklepajo posle s potrošniki.

Projekt “ConsumerLaw Ready” je evropski projekt pod okriljem BEUC (Evropske potrošniške organizacije) v konzorciju z UEAPME (Glas MSP-jev v Evropi) in Eurochambres (Zveza evropskih gospodarskih in poslovnih zbornic). Financira ga Evropska Unija s podporo Evropskega parlamenta in Evropske komisije.

Cilj projekta je pomagati MSP-jem pri izpolnjevanju obveznosti, ki jih predpisuje evropsko potrošniško pravo.

Kaj je “Consumer Law Ready”?

“Consumer Law Ready” je poseben izobraževalni program, ki MSPjem pomaga razumeti in ravnati skladno z veljavnimi predpisi s področja potrošniškega prava.

Izobraževalni program pomaga MSPjem razumeti pomembne vidike potrošniškega prava, da se lahko izognejo morebitnim dragim sodnim postopkom ali pritožbam potrošnikov.

Sestavljen je iz posameznih sklopov, ki jih lokalni trenerji, lahko prilagodijo svojemu okolju. Vsak sklop je v nacionalnem jeziku in prilagojen posamezni državi, da lahko MSPji v celoti razumejo zakonodajo države, v kateri poslujejo.

Vsebina izobraževanja, ki so ga razvili strokovnjaki, pokriva vse vidike poslovanja, npr. predpogodbene informacije, pravico do odstopa, potrošnikove pravice in jamstva za izdelke z napako, nepoštene pogodbene prakse in izvensodno reševanje sporov.

Kako vam lahko “Consumer Law Ready” koristi?

Izobraževalni program je edinstven program, ki ga financira Evropska Komisija in ki ni na voljo nikjer drugje!

Z vsebino, ki so jo razvili strokovnjaki in ki je prilagojena vsaki EU državi, je program nekaj, kar lahko ponudite MSPjem, ki so vaši člani in drugim lokalnim MSPjem brezplačno ali za razumno plačilo, ki ne bo predstavljalo ovire za udeležbo.

Je vnaprej pripravljen izobraževalni paket, zato za pripravo ne potrebujete veliko časa. V okviru programa prejmete tudi številne promocijske in izobraževalne materiale, kar pomeni, da boste ustrezno opremljeni za izvedbo vašega dogodka.

Kako lahko postanete trener?

Da boste lahko izobraževali MSPje in postali potrjen “Consumer Law Ready” trener, se morate udeležiti enega izmed nacionalnih treningov pod vodstvom “Consumer Law Ready” strokovnjakov. Tako boste pripravljeni, da izvedete vaš lastni dogodek.

Kako se vključite:

Če ste predstavnik gospodarstva, gospodarske ali poslovne zbornice ali potrošniška organizacija v EU, lahko gostite “Consumer Law Ready” trening v vašem okolju.

Kaj še čakate?

Če želite gostiti “Consumer Law Ready” trening, pišite na info@consumerlawready.eu in info@lojalna-konkurenca.si

Več informacij o projektu vam je na voljo na spodnji povezavi, kjer lahko prosto dostopate do materialov za učenje v okviru ConsumerLaw Ready projekta. Spletna stran consumerlawready.eu vsebuje še druge pripomočke za učenje, npr. videoposnetke, kvize in spletni test, s katerim lahko pridobite certifikat. S strokovnjaki in drugimi MSP-ji se lahko povežete tudi preko foruma.

DVLK_CLR_leaflet

Razvoj dogodkov v zvezi s širjenjem koronavirusa predstavlja podjetjem v gospodarstvu posebne izzive, v nekaterih primerih pa ogroža tudi njihov obstoj. Nemški organ za varstvo konkurence (Wettbewerbszentrale) poudarja, da je v tem času potrebno biti še posebno pozoren na kršitve lojalne konkurence, ki lahko ogrozijo obstoj številnih srednje velikih podjetij. To še posebno velja za podjetja, ki poskušajo izkoristiti sedanjo krizo ter njene učinke, strah in negotovost prebivalstva ter se poslužujejo nelojalnih praks.

Nemška centrala za varstvo konkurence je poudarila, da je tudi v kriznih časih potreben nek minimum poštenosti, da trg ostane še naprej funkcionalen. Kot nelojalna dejanja se še posebno izpostavljajo zavajajoče obljube glede uspeha in oglaševanja, ki temeljijo na strahu potrošnikov. Še posebno na področju zdravja ter prehrambnih izdelkov veljajo strogi predpisi glede oglaševanja in podjetja jih morajo upoštevati.

Izjave kot so »Corona okužbe: Kako se lahko zaščitimo z zdravilnimi gobicami!«, »Tablete proti virusom« in »Preizkušeni praktični nasveti in zdravila za viruse«, ki jih ponujajo alternativni zdravniki – vse te izjave na potrošnika vplivajo namerno zavajajoče in izkoriščajo njegovo negotovost. Nemška centrala izpostavlja tudi primer, ko je podjetje na celi strani časopisa objavilo oglas s podobo ženske, ki nosi respirator za svojo hrano obogateno s C vitaminom, kjer je bilo pripisano »Zaščitite svoje telo. Zdaj!«. Poleg pa je bila še navedba: »Pred vse-odpornimi bakterijami in mednarodnimi virusi vas ščiti optimalni imunski sistem« –  365 dni v letu«. Po mnenju nemške centrale za varstvo konkurence je namen takega oglaševanja preusmeritev pozornosti potrošnikov na oglas, ki potrošniku sugerira, da se z uporabo produkta infekcija z mednarodnim virusom, vključno s koronavirusom, lahko prepreči.

Nemška centrala izrecno poudarja, da so izjave povezane z boleznijo pri oglaševanju prehrambnih izdelkov prepovedane – iz teh izjav še posebej ne sme slediti pripisovanje ali ustvarjanje vtisa lastnosti preprečevanja, zdravljenja ali ozdravitve človeške bolezni

Konec novembra 2019  je v Portorožu v Grand Hotelu Bernardin potekala 28. letna konferenca SZKO – Slovensko združenje za kakovost in odličnost. To je najbolj odmeven dogodek združenja in osrednji dogodek s področja kakovosti in odličnosti v Sloveniji. Na konferenci so se predstavili številni priznani domači in tuji strokovnjaki na področju kakovosti. Predstavilo se je tudi društvo DVLK – Društvo za varstvo lojalne konkurence, ki je s svojim prispevkom na temo zavajajočega oglaševanja poželo nemalo zanimanja.📸http://szko.si/2019/06/27/28-letna-konferenca-2019/

DVLK je odgovorilo na aktualna vprašanja glede zavajajočega oglaševanja ter drugih dejanj, ki predstavljajo nelojalno konkurenco v septembrskem izvodu revije Slovenski SBC podjetnik.

Na podlagi odločitve nemške Zentrale za konkurenco (Wettbewerbszentrale) z dne 6.3.2019, proizvajalec električnih vozil Tesla od dne 20.03.2019 naprej ne sme več “Model 3” oglaševati s cenami in/oziroma nasveti “po ocenjenih prihrankov”. Obstoječa oglaševalna praksa je zavajujoča ter krši pravila glede označevanja cen (Preisangabenverordnung).

Tesla je na internetu prodajo in financiranje njegovega “Modela 3” oglaševal z oznako “cena po ocenjenih prihrankih” in sicer glede na zatrjevan prihranek pri porabi goriva. Pri tem se je nasproti ceni 56380 EUR postavila »cena po ocenjenih prihrankih« za plačilo z gotovino v višini 51380 EUR. Glede financiranja je Tesla oglaševala mesečne obroke v višini 626 EUR kot tudi »mesečne obroke glede na prihranke« v višini 522 EUR na mesec. Pod »prikaz podrobnosti« je med drugim bilo navedeno »ocenjen prihranek goriva/leto 5: – 5.000 EUR«.

Zentrala za konkurenco je opisano oglaševalno prakso spoznalo kot zavajujočo za potencialne kupce ter kot kršitev pravilnika glede označevanja cen. Znesek prihranka pri gorivu, ki ga je ocenil Tesla za obdobje petih let ni bil le arbitrarno določen, temveč tudi netransparenten ter v nasprotju z določbami glede resničnosti in jasnosti cene. Zentrala za konkurenco je poudarila, da pri navedbah številk številne relevantne točke niso preverljive: npr. kilometrina na leto, katere stroške obratovanja se sploh upošteva, s katerim vozilom se primerja, ko se govori o prihranku, itd.

Vendar pa tudi v primeru, ko se kupec odloči za oglaševani »prihranek« se ta prihranek ne odšteje od plačane kupnine ali mesečnega obroka, saj mora kupec v času nakupa ali financiranja plačati polno navedeno ceno. Takšno navajanje cene tako krši tudi pravila glede označbe cen. Glede na navedbe Zentrale za konkurenco se je Tesla izvensodno zavezala, da bo prenehala s tovrstnim oglaševanjem.

Povezava na članek:

https://rsw.beck.de/aktuell/meldung/tesla-muss-irrefuehrende-preiswerbung-beim-model-3-aendern

Dne 20.12.2018 sta Dr. Maria Škof in Mojca Erman, LL.M (LSE) na prednovoletnem Skladnem zajtrku o lojalni konkurenci, ki ga je organiziral Evropski institut za skladnost in etiko poslovanja (EISEP), predstavili DVLK, izzive na področju lojalne konkurence ter aktualne primere tuje in domače sodne prakse.  Govorili sta predvsem na temo ‘Oglaševanje in obdarovanje z vidika varstva potrošnikov ter varstva lojalne konkurence‘, zanimiva razprava pa je pokrila tudi druga področja lojalne konkurence.

Strokovnjakinji sta predstavili aktualno prakso na tem področju v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji. Preko aktualnih primerov se je prikazalo, da oglaševanje/dajanje nagrade pri nakupu blaga/ponujanju storitev načeloma ni prepovedano, potrebno pa je spoštovati določene omejitve pri takem oglaševanju. Tako v Sloveniji velja, da se ponujanje brezplačne nagrade lahko šteje kot agresivna poslovna praksa, če se z nedopustnim vplivanjem bistveno zmanjša ali bi se utegnila zmanjšati izbira ali ravnanje povprečnega potrošnika v zvezi z izdelkom ali bi se s tem povzročila ali utegnilo povzročiti, da potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel (npr. v primeru, ko nagrada občutneje presega vrednost blaga je sodišče odločilo, da se zamegli pravi motiv potrošnika za nakup) ali pa če podjetje ustvari lažen vtis, da je potrošnik brez nakupa že dobil ali bo dobil na podlagi določenega dejanja nagrado, čeprav npr. nagrada dejansko ne obstaja ali pa je dejanje, ki ga je potrebno opraviti, da se pridobi nagrada povezano s stroški (npr. za prevzem nagrade je potrebno poklicati drago plačljivo številko). Predstavilo se je tudi aktualno avstrijsko in nemško sodno prakso na področju dajanja nagrad. Kot zanimovost bi npr. izpostavili primer, ko je zavarovalnica v Avstriji ponujala Iphone ob sklenitvi zavarovalne pogodbe in kjer je avstrijsko sodišče presodilo, da tovrstna nagrada ne predstavlja dejanja nelojalne konkurence, saj je pri zavarovalni pogodbi šlo za večletno zavarovanje ter za visok strošek in zato nagrada ne more vplivati na odločitev potrošnika glede sklenitve zavarovanja, saj si razumni potrošnik vzame čas za pregled take ponudbe. Prav tako po mnenju avstrijskega sodišče ne predstavlja dejanja nelojalne konkurence okoliščina, kjer zavarovalnica pritiska na potrošnika, da se mora hitro odločiti, ker je ponudba omejena. Po mnenju avstrijskega sodišča bo razumni potrošnik večletni zavarovalni pogodbi namenil veliko pozornosti in se ne bo odločal impulzivno, temveč mu bo jasno, da gre za reklamo. Predstavilo se je tudi relevantno sodno prakso na področju oglaševanja trgovin s pohištvom, kjer se roki akcije podaljšujejo (npr. trgovec navede, da zaradi velikega uspeha akcijo še »zadnjič« podaljšuje) oziroma se oglašuje, da akcija velja »le do dokončne porabe zalog« ali pa se zamolči določene pomembne informacije oziroma se prikazuje certifikat kakovosti, ki ga trgovec dejansko nima. Predstavilo se je tudi področje oglaševanja preko internet platform ter odgovornost za izjave na internetu kot tudi zanimiv primer drogerije Müller, kjer je Müller objavil oglas, da se lahko boni za popust ostalih drogerih unovčijo tudi v trgovinah Müller.

Predavanje se je zaključilo z odgovori na vprašanje udeležencev. Pojasnilo se je standard povprečnega potrošnika, odnos med lojalno konkurenco in ostalimi področji (npr. varstvo osebnih podatkov, pravicami industrijske lastnine) ter pojasnilo vlogo podobnih organov (kot DVLK) v tujini. Ponovno se je ugotovilo, da je področje nelojalne konkurence »živo« in zanimivo področje, kjer potrebno upoštevati okoliščine posamičnega primera in kjer sodna praksa postavlja omejitve še dovoljenim dejanjem ter postavlja mejo med lojalnimi in nelojalnimi praksami.

Uredba prinaša nekatere novosti na katera bodo morala biti podjetja pozorna:

Zakon določa strožje pogoje za privolitev posameznika, k obdelavi osebnih podatkov. Privolitev mora biti izrecna (privolitev s konkludentimi dejanji ni več dovoljena),  namen zbiranja ali obdelovanja mora biti določen, izrecen in zakonit. V primeru, da je obstoj soglasja sporen ali vprašljiv, dokazno breme v zvezi z obstojem soglasja nosi upravljavec.

Posameznik ima razširjen obseg pravic in sicer pravico do »pozabe« – posameznik na katerega se nanašajo osebni podatki lahko zahteva, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim, upravljavec pa ima obveznost osebne podatke brez nepotrebnega odlašanja izbrisati, kadar obstajajo razlogi navedeni v uredbi (npr. osebni podatki niso več potrebni za namen za katerega so se obdelovali). Dodatno ima posameznik pravico do dostopa osebnih podatkov, pravico do popravka, izbrisa, omejitve obdelave, itd. Upravljavec mora posameznika pred podpisom soglasja seznaniti z njegovimi pravicami.

Uredba nalaga upravljavcu osebnih podatkov obširno dolžnost obveščanja posameznika o obdelavi osebnih podatkov. Poleg že zdaj potrebnih podatkov, bo moral upravljavec posameznika obveščati tudi o tem kaj s podatki počel, v kakšni obliki se bodo prenašali, kako bo zagotovljeno zavarovanje podatkov, koliko dolgo traja obdobje hrambe podatkov ter posameznika seznaniti o pravici do pritožbe. Skladno z navedenim bo potrebno prilagoditi tudi obvestila posameznikom ter pravilnike o obdelavi in zavarovanju podatkov.

Upravljavci ne bodo več dolžni prijavljati zbirk osebnih podatkov v register zbirk osebnih podatkov, še naprej pa morajo voditi katalog zbirk osebnih podatkov.

V primeru kršitve mora upravljavec brez nepotrebnega odlašanja, po možnosti pa najpozneje v 72 urah po seznanitvi s kršitvijo, o njej uradno obvestiti pristojni uradni organ, razen če ni verjetno, da bi bile s kršitvijo varstva osebnih podatkov ogrožene pravice in svoboščine posameznikov.

Upravljavci kot tudi pogodbeni obdelovalci morajo imenovati pooblaščeno osebo, v kolikor  posameznike , na katere se nanašajo osebni podatki zaradi obsega/namena obdelave, redno in sistematično spremljajo (npr. spletne trgovine, kartice ugodnosti, podjetja z velikim številom fizičnih oseb kot naročnikov, itd.). Pooblaščena oseba mora biti strokovnjak s področja varstva osebnih podatkov ter neodvisna od uprave upravljavca oziroma pogodbenega obdelovalca.

Uredba daje večji poudarek kodeksom ravnanja katerih namen je prispevati k pravilni uporabi uredbe.

Zoper upravljavce, ki kršijo določbe Uredbe so določene zelo stroge sankcije v obliki upravnih sankcij in denarnih glob, ki lahko znašajo tudi do 20 milijonov EUR oziroma do 4% letnega svetovnega prometa. Najnižja višina globe ni več določena in je prepuščena nacionalnim zakonodajam.